Kaj do danes vemo o bolezni COVID, zdravljenju in zdravilih za zniževanje krvnega tlaka v kombinaciji z boleznijo?

12. decembra 2019 se je v kitajski provinci Hubei pojavila “skrivnostna pljučnica”, nova infekcijska bolezen COVID- 19, ki je bila povezana z veliko ribjo tržnico v mestu Wuhan. Virus, ki povzroča bolezen, se imenuje SARS CoV-2. Najverjetneje gre za zoonozo, to pomeni infekcijsko bolezen, ki se po naravni poti prenaša z živali na ljudi. Izvor novega virusa so netopirji.

Prenos okužbe
Do prenosa okužbe med ljudmi pride s kapljicami, ki med kašljanjem in kihanjem okuženega padejo na sluznice oseb in predmetov, ki so v njegovi bližini, zato je nujna higijena kašlja, razkuževanje površin in umivanje rok.

Inkubacijska doba
Inkubacijska doba, to je čas, ki preteče od izpostavljenosti virusu do pojava prvih bolezenskih simptomov in znakov, traja od 2 do 14 dni, v povprečju okoli 5 dni. Virus se začne razmnoževati od 24 do 48 ur pred začetkom simptomov in znakov bolezni, zato smo kužni že pred pojavom simptomov.
Pri blagem in zmernem poteku bolezni se virus na sluznici razmnožuje od 7 do 12 dni, pri hujših oblikah bolezni pa tudi dlje. Ena oseba s COVID-19 v povprečju okuži 3 do 4 zdrave osebe, zato je socialna izolacija nujna.
Kot zanimivost, virus so našli tudi v blatu, vendar niso ugotavljali fekalno-oralnih prenosov (blato-usta), ker se virus v blatu ne razmnožuje. Virusa niso zaznali v krvi ali v materinem mleku. Test za dokaz virusa torej ni krvni, prisotnost virusa trenutno v Sloveniji dokažemo z brisom sluznice nosno-žrelnega področja in z molekularno metodo PCR. V prihodnosti bi lahko s serološkimi preiskavami dokazovali protitelesa proti virusu v krvi.

Bolezenski znaki
S samoopazovanjem obolelih se je klinična slika razširila:
- utrujenost in slabo počutje
- bolečine v mišicah in sklepih, ki so značilne za začetek bolezni (v do 30 %),
- »praskanje« v žrelu,
- driska (5 %);
- zvišana telesna temperatura, lahko le blago (> 90 %)
- suh kašelj (60%)
- težko dihanje? bolezen takrat preide v »nevarno fazo«, zato je nujno treba poklicati v zdravstveni dom, da zdravnik oceni, ali bolnik potrebuje pregled, posledično testiranje in napotitev v bolnišnico.

Zdravila in zdravljenje
Učinkovitega zdravila zaenkrat še ne poznamo, bolezen lahko zdravimo le simptomatsko. Po trenutnih smernicah se za zniževanje telesne temperature priporoča paracetamol. Preiskuša se veliko že znanih zdravil za zdravljenje nove bolezni.
Potencialni kandidati so klorokin in hidroksiklorokin (zdravila za zdravljenje malarije), tocilizumab (biološko zdravilo za zdravljenje revmatoidnega artritisa) in remdesivir (antivirusno zdravilo za zdravljenje ebole).
Po spletu krožijo razne informacije o škodljivosti zdravil za zniževanje krvnega tlaka ob sočasni okužbi s COVID-19, na katere se je odzvalo tudi Združenje kardiologov Slovenije. Na podlagi razpoložjivih dokazov priporočajo, da bolniki brez okužbe ne opuščajo zdravil za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka. Bolniki s potrjeno okužbo nadaljujejo zdravljenje v skladu z veljavnimi priporočili po navodilu zdravnika. Samoinicativno ukinjanje zdravil lahko povzroči iztirjenje kronične bolezni in ob sočasni okužbi povzroči še večjo škodo.

Stop stigmatizaciji obolelih
Čeprav bolezni COVID-19 ne poznamo dolgo, pa so se že razkrile njene posledice, saj okolica s prstom kaže na okužene, ki se soočajo s stigmatizacijo. Kot je zapisal prof. dr. Tomažič: “Ne bojte se tistih, ki jih diagnosticiramo. Ti zaradi posledičnih zaščitnih ukrepov predstavljajo neprimerno manjšo nevarnost za širjenje okužbe kot osebe, ki ne vedo za svojo okužbo in se sprehajajo med nami!”

Tanja Šeligo Drame, dr. med., članica štaba CZ Šmarje pri jelšah

Povzeto po priporočilih Združenja kardiologov Slovenije in po članku infektologov UKC Lj; prof. dr. Tomažiča in prof. dr. Avšič Zupančeve, posredovano preko Zdravniške zbornice Slovenije.