Predstavitev občine

Občina Šmarje pri Jelšah je del savinjske statistične regije. Meri 108 km², v njej je 77 naselij. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 62. mesto. Sredi leta 2020 je imela občina več kot 10.240 prebivalcev in se je po številu prebivalcev med slovenskimi občinami uvrstila na 54. mesto.

Aktualni podatki Statističnega urada Republike Slovenije.

Občina je na zahodu, kjer meji na občino Šentjur, obdana z Voglajnskim gričevjem. Na severu je obdana z mogočnim hrbtom severnega niza posavskega hribovja, ki sega preko Plešivca, Konjiške gore in Boča ter njegovega podaljška Donačke gore. Na severu meji na občini Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica. Občina Šmarje pri Jelšah se na zahodu nadaljuje v Rogaško podolje, kjer meji z občino Rogaška Slatina. Na jugu se dviguje Rudnica; tukaj meji na občino Podčetrtek. Med Šmarskim podoljem in dolino Zibiškega potoka je na jugu Rokovo gričevje.

Občina Šmarje pri Jelšah je del Zgornjesotelskega gričevja, subregije Obsotelje in Kozjansko, ki se širše navezuje na savinjsko statistično regijo.

Sedež občine je v Šmarju pri Jelšah. Kraj kot tak ni nikoli imel bogatega gospodarskega zaledja, pač pa je bil vedno pomembno upravno središče vse od leta 1871, ko je bil povzdignjen v trg. Tako je bil v Šmarju pri Jelšah med obema svetovnima vojnama sedež velikega sreza, ki je obsegal območje, večje od današnje upravne enote, leta 1958 pa je s priključitvijo občin Kozje in Rogaška Slatina nastala velika občina Šmarje pri Jelšah. Konec leta 1994 je nastalo pet novih občin, in sicer Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje, leta 1998 je bila ustanovljena še občina Bistrica ob Sotli. Kljub delitvi je Šmarje pri Jelšah ostalo središče sodnih in upravnih funkcij.

Šmarje pri Jelšah je pretežno kmetijska občina, dobro sta razvita predvsem vinogradništvo in živinoreja, vse bolj pa se razvijajo dopolnilne dejavnosti in turizem na kmetijah. Za razvoj podjetništva je občina uredila poslovno-obrtne cone v Šmarju pri Jelšah in na Mestinju.